Aktualno

TO NI VEČ NAŠA SLOVENIJA

ali

OBLAST ČLOVEKU VOLK

Berem, da  hoče ministrstvo za notranje zadeve upokojenega pripadnika specialne policijske enote in veterana vojne za Slovenijo Branka Šalamuna, skupaj s sinom, izseliti iz stanovanja, češ, da nimajo dovolj stanovanj za aktivne policiste. To, da nimajo dovolj stanovanj za aktivne policiste, je pojasnilo notranjega ministrstva in gospe ministrice, ki je znana po svojih »humanih« rešitvah, ko gre socialno ogrožene ljudi, ki ne ustrezajo njenim kriterijem, ker taki ljudje motijo njeno »všečno« komunikacijo z družbo, ki bi jo dejansko morala prav ona s svojimi policisti ščititi.

Temeljna naloga države,  tudi notranjega ministrstva in notranje ministrice, je zaščita človeka pred nasiljem vseh vrst, kamor sodi tudi zaščita pred nasiljem države nad posameznikom. Hudo narobe je, če, obratno,  notranje ministrstvo ščiti državo pred nemočnim posameznikom, ki nima nikakršnih obrambnih sredstev. Obrambe  niso zmogli Ahmad Šamieh, ali dojenčica Sabreen, rojena v Sloveniji, pa tudi njena mama Firdews, ali upokojeni pripadnik specialne enote policije in veteran vojne za Slovenijo, ki ga njegova država meče iz stanovanja, kot meče  Ahmada Šamieha in Firdews in njeno enoletno hčerko in stotine drugih iz države. Ti ljudje za državo niso koristni, niso ji potrebni, ti ljudje so odvečni, so motilni….

Nekega  mrzlega jutra konec februarja leta 1993 me je neznan glas po telefonu poprosil za pomoč, ker naj bi veljal za poznavalca tradicij in običajev v Bosni in Hercegovini. Prosil me je, če pridem na heliodrom, da se bomo skupaj odpeljali v Sežano na mejni prehod, kjer se nekaj dogaja. Na heliodromu so me povprašali, če se spoznam na verski ekstremizem (takrat še ni bilo govora o islamskem terorizmu). Ko sem jih vprašal za kaj sploh gre, so mi odgovorili, da je italijanska policija na vlaku pred Milanom prijela Bosanca, Muslimana,  opasanega z eksplozivom in ga vrnila v Slovenijo. Zdaj je na mejnem prehodu v Sežani in grozi, da bo povlekel za detonator in vrgel vse v zrak. Hoče govoriti z novinarjem. Najprej sem vprašal, če je zatrkoval in kaj je zahteval za zajtrk.

»Samo kavo in šilce šnopca,« so mi odgovorili.

»Pa kje ste že videli verskega ekstremista, da pije alkohol?« sem odvrnil in že je bil problem verskega ekstremizma rešen.

Vinko Beznik, komandant posebne policijske enote (mimogrede, tudi Šalamun, ki ga njegovo mistrstvo meče iz stanovanja, je bil zraven), me vprašal, če bi se upal pogovoriti s »teroristom« . Ob dveh kavah sva to tudi naredila. Nesrečni  Bajazit Ahmić, ki je edini v družini in edini od prijateljev preživel »osvoboditev« Brčkega v BiH, je namreč blodil po minskih poljih, odkopaval eksploziv, za čuda preživel in naredil eksplozivni jopič, s katerim je, kot je sam povedal, hotel prisiliti svet, da prisluhne pravi resnici o zločinih. In jo je, nesrečnik, namreč resnico, povedal v Sežani. Končal je na zdravljenju v psihiatrični ustanovi.

To ni zgodba o Ahmiću, to je zgodba o posebni policijski enoti, ki je, pod vodstvom Vinka Beznika, v kateri je bil tudi Šalamun, dobila spopade pri Igu, pri Trzinu in številnih drugih akcijah. Zmagovali so v spopadih, za katere so sami teritorijalci priznali, da zanje niso bili usposobljeni. Če takrat ne bi bilo Beznika, Šalamuna, Cigoja in številnih  drugih, ne bi bilo velikega kamenčka v mozaiku samostojne Slovenije. Danes jih njihova država, ki je brez njih ne bi bilo, meče iz stanovanj!

To ni moja volja, to ni moja država!

Z.O.

 

 

 

 

 

Fotografija: siol/planet

One comment

  1. Dušan Trušnovec

    Koliko primerov še potrebujemo, da pridemo do spoznanja, da odnašamo riti zblojernim psihopatom, ki jim empatijo nadomešča bolna inteligenca, ki izkorišča in molze, vse , kar se da ????? Bo res užigalo le posameznikom, ko bodo doživeli usode Šalamuna in podobnih ?????

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*