Aktualno

DRŽAVA NI ZEMLJEPISNI POJEM

Je Bella ciao pesem z nasilno vsebino?

Bella ciao je pesem z nasilno vsebino, tako kot tudi Vstala Primorska in druge, ki jih poje Tržaški pevski zbor Pinka Tomažiča in podobni ostanki jugokomunizma, titoizma, antifašizma, partizanstva, so napisali predlagatelji zahteve za prepoved koncerta Nosil bom rdečo zvezdo. Društvo iz Kočevske reke, ki nosi ime Moris (brez priimka). Ni jim uspelo!

Na koncertu, ki je bil 29.6. v Ljubljani ob devetih zvečer na Kongresnem trgu, je nastopila Zvezdana (Svetlana) Makarovič, Pinkoti s skupino Dirty fingers, raper Darko Nikolovski, Andrej Rozman Roza, Polona Vetrih, Martina Feri s Kraškimi ovčarji in Ovcami, Tomaž Mihelič – Marlena, Janja Majzelj, Višnja Fičor, Miha Bezeljak, Joži Šalej, Nino de Gleria, Jure Tori in Janez Levec. Za september napovedujejo že nov koncert, ki se mu bo pridružil Iztok Mlakar, skupina The Stroj in še kdo… Vse sami izrodki, kriptokomunisti, jugonostalgiki, sovražniki Slovenije, ki prepevajo »pesmi z nasilno vsebino,« kot tisti dve iz uvoda.

Društvo Moris je zahtevalo prepoved koncerta, ki so ga organizirali Festival Ljubljana, MOL in Humanitarni sklad Sapramiška, na »enakih osnovah, kot je bil prepovedan koncert Marka Perkovića – Thompsona v Mariboru, češ, da se bodo predvajale pesmi z nasilno vsebino…« To pomeni, da je društvo Moris že vnaprej razpolagalo s celotnim programom, s vsemi pesmimi, ki so se izvajale na četrtkovem večernem koncertu in vse naj bi bile »z nasilno vsebino,« za razliko od Thompsonovih pesmi o Jasenovcu in Gradiški stari, Čavoglavah, ki so pesmi o ljubezni??

Za vas ne vem, ampak jaz sem bil tam, na Kongresnem trgu, v Pinkotovi majici z rdečo zvezdo. Na njej piše MI SMO TU.

Kot je tu tudi Jadransko morje, Piranski zaliv, Tržaški zaliv, Savudrijska obala, Koprski zaliv, (»zovi me kako hoćeš, samo nemoj da biješ, to boli« je rekel Mujo), Boka Kotorska, Mura in Hotiza, Zavrč… O teh zemljepisnih pojmih se prepirata dve sosednji (prijateljski ??) državi, kot da jima ni mar, da to niso samo zemljepisni pojmi in da so za temi pojmi življenja ljudi, ki tam živijo, delajo, se šolajo, se poročajo med seboj, rojevajo otroke … Države pa ali bodo, ali ne bodo, da niso večne dokazuje zgodovina. Kot, da bi se države dogovarjale oz. prepirale za zemljepis, ne za ljudi. Ja, ljudje so vedno bili le topovska hrana države, ki jih je prepričevala, da so dolžni zanjo umirati in se pustiti pobijati. Prava država bi morala skrbeti, da ljudje v njej živijo dobro in zadovoljno svoja in ne zemljepisna življenja, zlasti takrat, ko se zemljepisne ideje sosednjih in prijateljskih držav ne skladajo. Takrat se je treba pogovarjati in to najprej z ljudmi, ki živijo tu. Če je država zemljepisni pojem, ljudje to niso! Ljudje in njihova življenja so vsebina!

Države se pogovarjajo na različne načine, po diplomatski poti in neposredno, pa tudi s pomočjo mednarodnih sodiščih in arbitraž, ko so same nesposobne reševati svoje probleme. To je še zlasti tedaj, ko je razlog za to aroganca ene, nekompetentnost obeh, ali sporazumi in dogovori s figo v žepu. Države, zemljepisni pojmi, se tako pogovarjajo. Ljudje pa se pogovarjajo čez dvorišča, v vaških gostilnah, na deloviščih, ko si pomagajo pri kmetijskih opravilih, gradnji hiš, šol, cest….

Nič drugače, kot z aroganco ne moremo oceniti hrvaške politike, ki pravi, da haško sodišče zanje ne obstaja. Popolna abota je zahteva, da se pošljejo na morje bojne ladje, kar je blebetal Rupel. Nekompetentnost je govoriti o »varijanti B«, »varijanti C«, kar papagajsko ponavlja zunanji minister Erjavec. Edina miselno zrela odločitev v tem primeru je ta, da se takoj, kot začetni korak dobre volje, začne odstranjevati odičasta žica, da bodo ljudje na obeh straneh sporne meje normalno zadihali. Potem pa se je treba o nerešenih mejnih, ribiških in plovnih problemih začeti pogovarjati z ljudmi, ki z njimi živijo – župani, kmeti, učitelji, mornarji, natakarji, pogrebniki….. Država, ki ni zgolj zemljepisni pojem, jim bo prisluhnila. Le tako se bo v meddržavne odnose Slovenije in Hrvaške vrnilo zaupanje ljudi (ne zemljepisa).

Ali ne živimo, naj se še tako smešno sliši, v Evropi brez meja?

 

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*